Jure Nastran

fotografije

Sep
5

Ob reki Savici

Objavljeno v kategoriji Foto

Oglej si vse slike »

Avg
28

Po nevihti

Objavljeno v kategoriji Foto

Sončni zahod po nevihti pri Orehku, v ozadju Nanos.

 

Avg
26

Paragliding

Objavljeno v kategoriji Foto

Jupiii, pa sem v zraku!

 
SONY DSC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nebo nad Sočo se je v zadnjih dneh julija in v začetku avgusta pisano obarvalo. Preko 90 jadralnih padalcev iz več evropskih držav se je udeležilo odprtega državnega prvenstva Slovenije in Hrvaške v preletih. Tekmovanje v preletih si najlažje predstavljamo kot zračno regato, kjer morajo tekmovalci čim hitreje preleteti zaporedje obratnih točk, ki jih po GPS koordinatah vnaprej določi tekmovalna komisija. Na letošnjem državnem prvenstvu so vremenski pogoji omogočali naloge z velikimi razdaljami; piloti so dnevno preleteli tudi 100 kilometrov. Tekmovanje je posebej začinila odločitev tekmovalne komisije, da udeležencem na eni od tekem postavi obratno točko nad Triglav in pristanek ob Bohinjsko jezero. Tako je lahko marsikateri pilot prvič občudoval osupljivo panoramo Julijskih Alp. Povzeto po kobala.si

Oglej si vse slike »


Po zaključku tekmovanja sem imel možnost tudi sam zajadrati nad soškimi vršaci. Nekoliko začetne treme pred poletom je kmalu zamenjal popoln užitek in občutek svobode, ko si visoko v zraku. Prvi polet je bil ravno pravšnji za začetek. Spust s Kobale v kamp Gabrje pri Tolminu.

Naslednji dan pa sva letela nekoliko dlje, prav do ostenja Krna, zaradi nekoliko slabših vremenskih pogojev pa se žal nisva mogla dvigniti preko 1.700 m. Lepa je dolina Soče, jadralno padalstvo pa nudi posebne, manj znane poglede, ki vedno znova navdušujejo. Hvala Alpe Adrua Adventure za to enkratno izkušnjo.

Po poletu pa je v vročih avgustovskih dneh bila dobrodošla ohladitev v koritih Tolminke. Krožna pot vodi do sotočja Tolminke in Zadlaščice, od tod do Medvedove glave, po cesti Zatolmin – Čadrg pa do vhoda v Dantejevo jamo. Vrača se po cesti in prečka Hudičev most, s katerega je čudovit razgled na korita, ki jih je izoblikovala reka Tolminka na poti od izvira v Krnskem pogorju.

Avg
19

Cerkniško jezero

Objavljeno v kategoriji Foto

Naše največje jezero je fenomen v svetovnem merilu. Ni ga jezera, ki bi ponujalo toliko različnih pogledov skozi leto. Cerkniško jezero je presihajoče jezero s površino 26 km², ko je kraško polje popolnoma poplavljeno –pa je površina lahko velika do 38 km².
Jezero se napaja iz številnih dotokov. Na Loškem polju ponika potok Obrh in pride na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam – Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov.

Oglej si vse slike »


Cerkniško jezero se lahko napolni tudi po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.

Cerkniško jezero nima površinskih odtokov, vsa voda iz jezera odteka skozi podzemske jame, med katerimi sta, s preko 8.500 m raziskanimi podzemskimi rovi, največji Velika in Mala Karlovica. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica, drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri. Tako je Cerkniško jezero del porečja kraške Ljubljanice.

Cerkniško jezero je pomembno zaradi gojenja rib, ki jih ob suši varujejo v delu jezera, ki ne presahne. Okolica jezera je gnezdišče mnogih vrst ptic. Tekst vir: Wikipedija

Avg
14

Neuschwanstein

Objavljeno v kategoriji Foto

Popotovanje sva z Matejem nadaljevala z ogledom pravljičnega gradu bavarskega kralja Ludvika II. Neuschwanstein je najznamenitejši grad tega kralja in eden izmed najbolj obiskanih turističnih ciljev v Nemčiji. Nastanila sva se v bližnjem kraju Füssen, ki je odlično oizhodišče za čim zgodnejši obisk gradu, saj je v kasnejših urah gneča za nakup kart neopisna.

Oglej si vse slike »


Grad je Ludvik II postavil na območju dveh dvorcev: Vorder- in Hinterhohenschwangau, oba pa sta bilatakrat že v ruševinah. Temeljni kamen so postavili leta 1869, vendar pa gradnje nikoli niso dokončali. Za časa življenja Ludvika II je bilo dokončanih le ena tretjina vseh soban, ki jih ni nikoli želel pokazati javnosti. V gradu je preživel zgolj 153 dni. Na koncu njegovega življenja so ga razglasili za neprištevnega in ga kmalu po tem našli umorjenega.

Pot sva zaokrožila s postankom in kopanjem v Dolomitih 🙂