Jure Nastran

Jerebica

Objavljeno v kategoriji Foto

Na Jerebico sem se odprevil z italijanske strani. Malo manj je vzpona in več sence. Pot je markirana, a odcepi in križišča so slabo označena. Po dveh urah hoje zagledam sedlo in v daljavi smerokaz. Razgled je lep, saj sem že na višini okoli 1.900 m. Še dobrih 200 metrov višinske razlike in kako uro hoje, pa sem na vrhu. Sem si mislil. Kajti ko sem prišel do omenjenih smerokazov, sem ugotovil, da sploh nisem tam, kjer bi moral biti. Že na samem začetku sem zgrešil pravo pot in prišel na Bavhico, od koder je vodilo brezpotje na Cima Mogenza grande, kar mi ni bilo všeč, ali pa na Sella Robon, nek nezanimiv vrh. Pa sem se obrnil in se šel kopat najprej v Rabeljsko jezero, potem pa še v Sočo, od koder me je domov pregnala nevihta. Pa druguč, Jerebica!

Jerebica drugič. Ni mi dala miru. V hrbih nad Bovcem gori, strela je zanetila požar, ki se že nekaj dni ne umiri… Tokrat se odpravim s slovenske strani, skozi dolino Možnice.  Ko se zdani, opazim, da nebo ni jasno in da se z zahoda zbirajo oblaki. Predno pade kaka kaplja, bom že nazaj, si mislim in nadaljujem. Žal pa ni bilo tako in na Jezerskem sedlu sem moral obrniti. Strele levo, strele desno, grmenje,…nič kaj prijeten občutek. Noge so me nesle kakor se je dalo hitro in ko sem bil v gozdu, sem se počutil varneje. Dež me je pa vseeno namočil.

Jerebica tretjič. Vztanem še pol ure prej, saj lahko hodim tudi po temi, ker pot že poznam. Ob 8:15 sem že na vrhu. Krasen občutek, lep, sončen dan, a malo mrzlo, rokavice bi mi prav prišle. Naredim nekaj posnetkov in se odpravim nazaj proti dolini Možnice.