Jure Nastran

Snežinke

Jure Nastran — Fri, 17 Dec 2010 23:16:52 +0000

Sneg naletava in ne neha.

How to make שקשוקה in Slovenia

Jure Nastran — Wed, 25 Aug 2010 14:57:41 +0000

First of all, you MUST have two crazy Israelis occupying your kitchen with sharp knifes.

And then the ingredients.

Preparing thina. Thina is a Mediterranean sauce made of sesame seeds. It goes well with a range of foods such as salads, falafels, cold meats, as a dip or bread spread, etc. Ingredients are: tahini (a paste of ground sesame seeds), salt, pepper, olive oil, parsley, garlic, water, cumin, lemon juice.

Shakshouka, also shakshuka, shaqshuqa, chakchouka is ready.

בתאבון!

Shakshouka is Middle Eastern dish consisting of poached or fried eggs cooked in a sauce of tomatoes, peppers, onions, and spices (often including cumin, turmeric, and chillies), and usually served with white bread. It probably originated in Tunisia.
Shakshouka dish is now a staple of Tunisian, Algerian, Egyptian, Moroccan, Somali, and Yemeni cuisines, and is also popular in Israel.

Pohorje

Jure Nastran — Fri, 23 Jul 2010 13:05:51 +0000

V poletni vročini nudijo gozdovi Pohorja prijetno ohladitev. Na vzhodnem delu Pohorja se začne tudi slovenska planinska transverzala, ki me je v dveh dneh pripeljala do Slovenj Gradca. Sv. Bolfenk, Mariborska koča, Ruška koča, Žigartov vrh, Tiho jezero, Kurji hrib in nočitev v Koči na Pesku. Drugi dan ogled Lovrenških jezer, mimo Ribniške koče na Veliko in Malo Kopo, potem pa samo še spust mimo Koče pod Kremžarjevim vrhom do avtobusne postaje v Slovenj Gradcu. Vsega skupaj 17 ur hoje , veliko sonca in švica, dobre družbe, a nič žuljev in le lahek korak.

Korita Možnice

Jure Nastran — Fri, 23 Jul 2010 12:47:04 +0000

Korita Možnice so razdeljena na zgornja, srednja in spodnja korita. Najvišji slap meri 18 m, njegova posebnost pa je ta, da ima v spodnjem delu naravni most. Zadnja korita se končajo 250 metrov pred izlivom v Koritnico in so globoka do 28 metrov.

Jerebica

Jure Nastran — Sun, 04 Jul 2010 16:46:07 +0000

Na Jerebico sem se odprevil z italijanske strani. Malo manj je vzpona in več sence. Pot je markirana, a odcepi in križišča so slabo označena. Po dveh urah hoje zagledam sedlo in v daljavi smerokaz. Razgled je lep, saj sem že na višini okoli 1.900 m. Še dobrih 200 metrov višinske razlike in kako uro hoje, pa sem na vrhu. Sem si mislil. Kajti ko sem prišel do omenjenih smerokazov, sem ugotovil, da sploh nisem tam, kjer bi moral biti. Že na samem začetku sem zgrešil pravo pot in prišel na Bavhico, od koder je vodilo brezpotje na Cima Mogenza grande, kar mi ni bilo všeč, ali pa na Sella Robon, nek nezanimiv vrh. Pa sem se obrnil in se šel kopat najprej v Rabeljsko jezero, potem pa še v Sočo, od koder me je domov pregnala nevihta. Pa druguč, Jerebica!

Jerebica drugič. Ni mi dala miru. V hrbih nad Bovcem gori, strela je zanetila požar, ki se že nekaj dni ne umiri… Tokrat se odpravim s slovenske strani, skozi dolino Možnice. Ko se zdani, opazim, da nebo ni jasno in da se z zahoda zbirajo oblaki. Predno pade kaka kaplja, bom že nazaj, si mislim in nadaljujem. Žal pa ni bilo tako in na Jezerskem sedlu sem moral obrniti. Strele levo, strele desno, grmenje,…nič kaj prijeten občutek. Noge so me nesle kakor se je dalo hitro in ko sem bil v gozdu, sem se počutil varneje. Dež me je pa vseeno namočil.

Jerebica tretjič. Vztanem še pol ure prej, saj lahko hodim tudi po temi, ker pot že poznam. Ob 8:15 sem že na vrhu. Krasen občutek, lep, sončen dan, a malo mrzlo, rokavice bi mi prav prišle. Naredim nekaj posnetkov in se odpravim nazaj proti dolini Možnice.

Ščuka z Bleda

Jure Nastran — Wed, 23 Jun 2010 09:01:39 +0000

Na Bled sva z Matejem hodila predvsem zaradi kopanja. Od včeraj dalje, ko se nama je nasmehnila sreča, pa imava za obisk jezera še en razlog več.

Teden dni zatem je Matej imel ponovno srečo in je ujel še eno ščuko, opazoval pa je tudi ogromnega soma.

Lov ščuke na Reškem jezeru

Jure Nastran — Mon, 03 May 2010 10:08:03 +0000

Prvega maja se odpre sezona lova ščuk. Z očijem, Matejem in sestro Polonco smo lovili na Reškem jezeru. Sončen in topel dan, čudovita narava, čista voda, mi pa v pričakovanju ulova velike ščuke. Že na poti do jezera je nedaleč od obale na travniku ležala ščuka, dobrih 60 cm je morala imeti. Mrtva, pogrižena, a še čisto sveža. Očitno smo pregnali storilca. Orel belorepec je redka vrsta v Sloveniji, najlažje ga opazujemo ob različnih vodah: morske obale, bregovi rek in jezer. Prehranjuje se pretežno z ribami do 8 kg, pa tudi z vodnimi pticami, sesalci in mrhovino. Po besedah domačina jih nekaj živi in gnezdi na območju jezera.

Lovili smo s čolna, metali cel dan, menjali vabe, kakšno pustili na drevesu, kakšno v globini jezera. In ugotovili, da veslanje ni kar tako, drugi dan smo čutili roke, nekateri tudi zaradi sonca.

Ščuke so prijemale čez cel dan po malem, najbolj pa zgodaj zjutraj. Kar nekaj velikih med 50 in 65 cm smo ulovili in spustili, najmanjša mera za ščuko je na Reškem jezeru 70 cm.

Nekatere so imele srečo in so se v bližini čolna odpele kar same.

Največ ribiške sreče je imel Matej, ki je na silikonsko jeguljo (no, nekaj podobnega temu) ujel edino mersko ščuko. 73 cm je pokazal meter. Čestitam sinko! Tudi moja ščuka ni bila ravno majhna, dobrih 60 cm. Jo bomo zabelili s smetanovo omako drugo leto, ko bo še malo zrasla in se poredila.

Nobena voda ni premrzla za kopanje ze naju z Matejem . Sploh pa ne na tak topel prvomajski dan. Prijala je osvežitev, pa še kakšno vabo smo spotoma odpeli.
Prekrasen dan, poln doživetij. Hvala dobri družbi in Reškemu jezeru. Še bomo prišli.

Ravnokar pa sem dobil fotko včerajšnjega ulova. Oči je v Savi na umetno muho ujel postrv amerikanko, 52 cm in 1,4 kg. Bravo oči! Pa še fotka krapa, ki ga je Matej včeraj ujel na prav nenavaden način, takole je zapisal: “Danes sem šel malo loviti v mrtvico Ribče in v prvem metu zapnem nekaj težkega. Po minuti borbe se izkaže, da sem s trojčkom od vabe za ščuko zapel krapa za luskino. Previdno sem ga izvlekel, čeprav se je odlično upiral. Ima 62 cm in 3.5 kg, pravi debelinko je. Po pol ure ulovim še ščuko 51 cm, ki sem jo izpustil, da bi še kaj imel od ribolova… no, potem ni bilo nič kaj več, le videl sem eno res ogromno ščuko v daljavi tik pod gladino ob drevesu, ki je bil v vodi, imela je več kot en meter.”

Bila je slastna, prešpikana s pršutom, za prilogo pa pečen krompirček z zelenjavo. Mnjami,…

Ko dan sreča noč v Podlubniku

Jure Nastran — Mon, 05 Apr 2010 17:48:20 +0000

Pogled na Podlubnik.

Izdelava sira

Jure Nastran — Wed, 10 Mar 2010 19:03:47 +0000

Pred dnevi se je Matej lotil izdelave sira in za pokušino domov prinesel par rezin, ki smo ga vsi hvalili. Pa še dober je bil:-). Tako sva se včeraj skupaj trudila narediti nekaj novih hlebčkov. Postopek je dokaj preprost, a zahteva nekaj časa in izkušenj.
Mleko sva segrela na 40 stopinj in mu dodala sirilo. Počakala sva, da se usiri, najmanj 30 minut.

Z daljšim nožem sva naredila kocke z robom dva do tri centimetre in počakala nekaj minut.

Potem se pa začne ta pocasti del. Skozi gazo sva precejala nastalo zmes in ker mleko ni bilo domače, temveč trgovinsko, sva imela kar nekaj težav. Sirotka, ki sva jo odcedila, se lahko še uporabi, nastali sir pa sva začinila s poprom, soljo in mu dodala nekaj orehov.

Sir sva zavila v gazo in ga dala v doma narejene kalupe, ki imajo na dnu luknjice, ki omogočajo odtekanje sirotke. Obtežila sva ga s kamni in postavila za dva dni na hladno.

Iz 15 litrov mleka nama je uspelo narediti 5 manjših hlebčkov. Po dveh dneh ga bo potrebno vzeti iz kalupa in vložiti v slanico, ali pa zoreti na zraku. Kako nama je uspelo, pa prihodnjič.

Sedaj pa rezultati:-) Sir je je lepo ulegel in formiral v kalupu. Odteklo je še precej sirotke. Pridelala sva 1.700 g mladega sira, ki pa žal ni bil tako kompakten, kot sva želela. Za rezanje je bil potreben zelo oster nož, da se sir ni lomil. Okus pa je bil kljub temu odličen, še posebno dober okus so mu dodala zrna belega popra. Hlebčke sem vložil v slanico. Po receptu naj bi bila slanost 8-10%, a meni ustreza malo manj slano, zato sem vložil en hlebček v svojo recepturo, enega pa sem namenil za sušenje in ga obesil v culo gaze v klet. Že po dnevu, dveh, je dišala cela shramba. Ostanek sira pa je z orehi in čnimi olivami skopnel v trenutku:-)

Zimske fotke

Jure Nastran — Thu, 25 Feb 2010 18:57:45 +0000

Narava, odeta v belo odejo, stopinje v snegu, ki se slišijo, pot je cilj. Sonček greje lica, če ga ni, pa nič zato. Lepo je.
Planina Konjščica

Krma

Stari Ljubelj

Loka zgodaj zjutraj